Že nekaj let svojo življensko sopotnico Jožico prijavljam na planinsko turo, ki jo organizirajo Slovenske novice!
"100 žensk na Triglav".
Žal nima sreče z žrebom.
"100 žensk na Triglav".
Žal nima sreče z žrebom.
Zato se v sredo 07.09.2016 odpraviva proti našemu očaku po njihovi poti. Avto pustiva dober kilometer od vojašnice na Rudnem polju na levi strani na manjšem parkirišču.
Nadeneva opremo in kreneva proti Vodnikovem domu malo čez pol peto uro popoldan. Začetni del poti je dokaj strm in poteka skozi gost smrekov gozd.
Dobre volje ne manjka strmina pa tudi počasi popusti.
Pot se vije skoraj položno...
,,,,nad planino Konjščica.
Na nekaterih delih so tudi stopnice, ki omogočajo hitro napredovanje...
Zmerno strma pot.
JEZERCI
Manjša planota v objemu dvatisočakov, z nekaj klopcami.
...
Na melišču pod Velikim Draškim vrhom trop gamsov išče hrano.
Po nekaj minutnem počitku nadaljujeva proti Studorskem prevalu v ključih.
Na prevalu pogled nazaj na prehojeno pot:
desno Mali Draški vrh in desno Viševnik vmes Srenjski preval
Vetrovni preval hitro zapustiva in stopava po poti, ki preči pobočja Tosca.
Cvetje ob poti.
Pogled nazaj.
Po široki polici proti mestu, kjer je bil pred leti podor.
V ozadju viden Mišelj vrh.
....
Steza se počasi spušča.
Križišče poti levo planina velo polje midva nadaljujeva desno v rahlem vzponu.
Po nekaj korakih pa pred sabo zagledava Vodnikov dom s svojim stražarjem Vernarjem in Bohinjskimi vratci.
Oči pa se hitro ozrejo tja gor priti Planiki za katero se v meglah skriva Triglav.
Vodnikov dom.
Vstopiva v precej polno jedilnico in sedeva za eno od prostih miz.
Naročiva čaj in se pozanimava o hrani.
Jožica se odloči za govejo juho z rezanci, jaz za brezmesni ričet.
.....
Po večerji je zapasalo...
Potem pa še nekaj sladkega.
Po večerji še malo posediva in poklepetava z osebjem, noč se počasi spušča in midva odideva k počitku.
Po dokaj dobro prespani noči vstaneva nekaj minut čez šesto zjutraj. Stopim do okna, pogledat, kako je zunaj.
Na vrhovih je megla!
Pozajtrkujeva in pot pod noge.
Prve jeklenice nekaj metrov od koče.
Le nekaj korakov naprej pod potjo na jutranji paši dva gamsa.
In že sva pri znamenitih stopnicah.
Proti Konjskem sedlu naju več ali manj spremlja megla, ki se nekaj korakov nad njim začne dvigovati.
Nadaljujeva po serpentinasti stezi.
Srečujeva pohodnike, ki so prespali na Planiki, katere streho zagledava.
Vstopiva v kočo, popijeva čaj in že sledijo priprave na vzpon.
En nahrbtnik in palice pustiva v domu, v drugega zložim vetrovki, rokavice, vodo in nekaj hrane.
Zaščitne čelade na glavo in greva.
Sprijazniva se z dejstvom, da bo megla najina spremljevalka na poti. V žlebu dohitiva skupino štirih tujcev, ki na žalost ne znajo uporabljati samo varovalnih kompletov.
Po izstopu jih prehitiva, je šlo tudi po vseh štirih.
Ob jeklenici priti malemu Triglavu.
Na malem Triglavu.
Čez sam greben proti vrhu se osredotočim na srečavanje s pohodniku, ki se vračajo z vrha. Gledam ,da so srečanja čim bolj varna.
Po dobri treh urah vzpona zagledava tablo.
In v nekaj korakih pri njem. Drugi dotik "pleha, ki ima dušo" po 17 letih za Jožico.
In moj dvanajsti.
Še skupna za najinega sina ki prav na ta dan 8.9. praznuje rojstni dan.
Malo štemplanja...
Razgledov ni bilo, kljub temu pa so bili redki trenutki, ko je sameval.
Še ena za spomin in greva dol.
Sestopava dokaj hitro, na grebenu, kjer je pot najožja, čeprav se na sliki to ne vidi.
Malo poziranja pa čeprav v megli.
Pred vstopom v žleb.
V žlebu....
Redko cvetje ob poti..
Ohoj, prijatelji..
Izstopanje iz stene.
Bila sem na njem..
Skupna pri Planiki.
Spust proti Konjskem sedlu.
Na sedlu, v ozadju v megli Rjavina.
Pogled na Velo polje.
Zapuščajo Vodnikov dom, do katerega so prinesli hrano in pijačo.
V koči se ustaviva pojeva topel obrok in popijeva zasluženo pivo.
Zahvaliva se osebju za gostoljubnost ...
....in zapustiva dom vreden obiska in spoštovanja.
Še pogled tja gor, kjer megle še kar vztrajajo!
Vračava se pod pobočje Tosca in preko Studorskega prevala.
Na izhodišče se vrneva po skoraj točno 24 urah.
Preživela sva čudovita dva dni v Julijcih.
Ravno v času najinega odhoda je na Rudno polje pripeljal avtobus in še nekaj osebnih vozil v, katerih so bile udeleženke na začetku omenjenega pohoda
"100 žensk na Triglav"
