Kraj: Dole pri Litiji
Datum: Sobota, 12.05.2012
Že lani sem hotel prehodit to pot vendar
mi to nevem iz kakega razloga ni uspelo.Letos sem se udeležil
organiziranega pohoda v organizaciji športnega društva Dole pri Litiji
Na začetku krožne poti pri lovskem domu je organizator poskrbel za pristno domačo glasbo prigrizke in tekoče okrepčilo. Ob prijavi in plačilu štartnine smo prejeli spominsko majico, plastenko vode in dnevnik poti.
Potem pa veselo pot pod noge, pred nami je bil lep sončen dan.
Skozi vas Berinjek nas je pot vodila po makadamski cesti ob kateri je
bilo videti dosti pripravljenih drv do Lavričevega kopišča,
kjer je na prižig čakala velika kopa.
Berinjek je leta 2000 bil razglašen za najlepšo vas tako piše na tabli v vasi.
Kopa gori od štirinajst dni do treh tednov odvisno od njene velikosti in kvalitete drv. Po nekaj dnevih gorenja se je iz nje še pošteno kadilo. Vse skozi pa mora oglar nadzorovati njeno delovanje z različnimi pripomočki.
Od tu naprej pot zavije v gozd in nas pripelje na Koletičevo kopišče. Prijazni oglar je svojo kopo že razdrl in oglje pospravil. Vseeno pa je povedal nekaj o izdelavi kope od samega začetka pa do prižiga.
Po prijetnem klepetu pot naprej po cesti in kmalu v gozdu pridemo do apnenice. Na tem mestu so nekoč žgali apno.
Po strmem spustu skozi gozd
se ustavimo pri kopišču družine
Brinovčevih. Videli smo
nekaj vrst oglja
pa tudi manjšo kopo v katero
je bil možen tudi pogled.
Postregli so domačimi
dobrotami.
Pot nas je vodila naprej mimo
Medvečkovih do kopišča pri
Gorenčkovih. Les je bil pripravljen za
postavitev kope.Po gozdni cesti smo nadaljevali proti pravemu naravnemu biseru slapu BENA Ustvarja ga potok Bena na katerem je več manjših slapičev.Največji je prav zadnji, kjer voda pada 8 metrov v globino.
Od slapa se gozdna steza vzpenja do kopišča Šjakov. Tu je ob obveznem prigrizku in pijači bilo možno videti staro holcarsko orodje in tudi prikaz žaganja drv s staro žago.
Nadaljevanje je obetalo še eno zanimivo predstavitev. Prijazni domačini so uprizorili spravilo lesa s konjem in način, kako so nekoč tesali -ŠVELARJE-železniške pragove.
Dvoročna žaga
Po ogledu smo skozi gozd po dobro markirani poti nadaljevali do zaselka Borje in naprej po asfaltni cesti do Dobovice. Tu se odprejo lepi pogledi proti najvišjemu Zasavskemu hribu-KUMU- v daljavi pa se vidijo še Kamniško-Savinjske alpe.
Po cesti med cvetočimi travniki smo nadaljevali do Valvasorjevega lovskega dvorca. V njem je na ogled razstava "Oglarska dežela skozi čas". Zunaj v senci pa je ob dobro založeni stojnici starejši možakar igral harmoniko.
Organizator in prijazni domačini so pripravili odličen pohod, ki mi je ostal v lepem spominu.
Zagotovo še pridem v" Oglarsko deželo ".
