GRINTAVEC

 

Večkrat me je Jožica spraševala, kakšen je Grintavec po zahtevnosti, kako zgleda na njegovi strehi, koliko časa se hodi gor!

Ni bilo drugega kot se povzpeti na njega in stvari videti v živo.

Pred šesto uro zjutraj sva bila pripravljena za vzpon pri spodnji postaji žičnice na Kokrsko sedlo.

Ravno se je začelo daniti, tako svetilk nisva potrebovala. takoj se spopadeva s strmino.

Hoja po gozdu ne predstavlja nobenih težav pot je lepo markirana in urejena. Edino kar šteje je to, da se hitro pridobiva višina. Ne hitiva preveč....

  

Z nekaj vmesnimi postanki sva kmalu na melišču, katerega zgornji del je obsijan s soncem.

    

Vzpenjava se z zmernim tempom po poti, ki je speljana v ključih pod prepadnimi stenami. Je pa hoja občasno naporna zaradi grušča na poti. Ampak počasi se daleč pride.

Tako vsa po dveh urah bila na sedlu pred Cojzovo kočo.

Sledi počitek za čaj in nekaj malega hrane.

Pogled pa po malem že uhaja gor na nadaljevanje vzpona in lepo viden vrh.

Počasi se odpraviva naprej v začetno strmino, ki pripelje do razpotja kjer nadaljujeva levo, desno Skuta. Strmina popusti za kratek čas, prečiva pobočje Spodnjih Jam. Naprej pa spet strmo spodnjega dela tako imenovane Strehe Grintavca.

Pogled proti Kalški gori in Kalškemu grebenu, katerega vrh je v megli.

Počitek pri možicu med tem se prikrade megla na streho.

Smer je jasna....

Ko stopiva iz megle se na desni pokaže Kočna, lepo je vidna strmina strehe, ki ne popučča do vrha.😓

Pogled tja gor......uf še , kar daleč

Levo in desno korak po korak.....

 

Dve uri hoje in pred nama jeeeeee VRH.😀

💪💪💪💪👌👌

     

 

Razgledov, kaj prida ni bilo.....

.......

......

Na vrhu sva uživala v soncu in dobri družbi mnogih gornikov, ki so se povzpeli na vrh.

Zadržala sva se skoraj eno uro, potem pa počasi sestopala v smeri prihoda.

 

  

Med počitkom...

Do koče je še nekaj hoje....

Z vsakim korakom vse bližje...

Ko končno se sestopiva do nje pojeva okusno joto in vse skupaj kronava z kozarčkom .......

Z lepimi spomini sestopiva dol do spodnje postaje žičnice..

 

 

   

 

 

STORŽIČ

 

Obetal se je lep poletni dan nalašč za izlet vprašanje , samo kam? 

Že nekaj časa sva si z različnih točk ogledovala stožčasto gmoto Kamniških alp                                                                              >> STORŽIČ<< .

Odločitev je bila torej na dlani

Na pot kreneva zgodaj zjutraj , med potjo do izhodišča le postanek za kavo. Skozi Preddvor se zapeljeva v vasico Mače, kjer malo zunaj naselja parkirava na na parkirišču. Vzameva vse potrebno in na pot.

Po makadamu hodiva do mesta, kjer pot zapusti cesto in skrene desno preko potočka Suha v gozd. Na odcepu stoji lep smerokaz.

Pot se v nadaljevanju vije v ključih po mešanem gozdu in večkrat preči gozdne vlake. Dobrih 40 minut porabiva do razgledne vzpetine z klopco. od tu nekaj razgleda v dolino.

Greva naprej po dobro uhojeni stezi v smrekovem gozdu, kjer iz zemlje izstopajo koreninski sistemi dreves. Levo ob poti vidne sledi vetroloma in nova cesta, ki omogoča lažje spravilo lesa. Ta del poti poteka zložno v ne preveliki strmini.....Razpotje

                      Lep smerokaz na razpotju...

Od tu naprej pa spet strmo navzgor ampak lepo v ključih. Višina se hitro pridobiva. Potrebni so tudi počitki.

 

Pogledi v dolino pa obširnejši vidi se tudi Snežnik.....

Premagava še naslednjih nekaj ovinkov in že sva na planini Kališče. Tu se priključi pot iz vasi Laško pri Bašlju.

 

Čez planino v gozd hodiva še slabih 15 minut, prideva do pl, doma na Kališču, kjer prav te dni praznujejo 60 let pd. Kranj, ki je lastnik koče.

 

Sledi zaslužen odmor za sendvič čaj in vse, kar spada zraven,

Malo tudi razgledujeva po okolici in za kočo se nama prikaže v vsej veličini.

 Storžič 2132 m.

Podava se vrhu naproti po široki poti ki kmalu pripelje Bašeljsko sedlo. Tu se udobna steza konča in zavije strmo med ruševje.

 Lepo vidna pot med ruševjem ...

Šopek Zoisovih zvončnic naju lepo pozdravi z svoje špranje v skali.

  

Na manjši ravnini zazrta vsak v svoje....

 

Prideva do zahtevnejšega dela zavarovanega z jeklenico, ki ga prehodiva z užitkom, saj je zadeva precej sveža na tem delu.

      

Sledi še zadnjih nekaj metrov do vrha...

Vrh po 4 urah z vsemi počitki......

    

Prav dolgo se ob samem križu nisva zadrževala vzrok je ogromno ovčjih iztrebkov.

Razgledi z vrha.....

 

V bližini vrha se zadrživa 45 minut nato se začneva vračati v smeri prihoda. Začetnih nekaj višincev je treba biti pazljiv, na poti je dosti drobirja. 

 

V domu pojeva zasluženo malico in počasi sestopava v dolino......

Parkirišče.......