ROMBON

V soboto 07.06.2014 se pridružim PD. Šentjur pri vzponu na ROMBON.

Po jutranji vožnji prispemo do trdnjave v Klužah, kjer je začetek poti.Tam nas pričaka lokalni zbiratelj Miloš Domevšček oblečen v vojaka prve sv. vojne.

Odpre nam vrata trdnjave pove nekaj o njeni zgodovini in poteku bojev , ki so potekali na tem območju pred 100 leti.

....

Ogledali smo si razne zbirke in makete v notranjosti..

Zbirka orožja in osebne opreme enega od vojakov.

.....

Maketa topa..

Po eno urnem ogledu se odpravimo našemu cilju naproti. Pred nami je bilo dobrih 5 ur vzpona.

Skobe na začetku poti iz tistega časa..

Najprej skozi tunel..

Potem pa po mulatjeri..

Proti trdnjavi "Fort Hermann", ki žal propada.

.....

Po krajšem počitku pa v gosjem redu nadaljujemo po gozdu..

....

Po dobrih dveh urah hoje pridemo na višino približno 1200 metrov, kjer se nam odpre lep pogled na dolino. Globoko spodaj Log po Mangartom  nad katerim se ponosno dvigata Jerebica levo  in  Mangart desno. Vmes na sredini pa je lepo viden plaz, ki je pred leti poškodoval omenjeni kraj.

.....

  

Jerebica v ozadju..   

Nadaljujemo v smeri kote 1313 oziroma dreizehn dreizehn, kot so jo poimenovali. To je bila opazovalnica , nekaj ostankov pa je še vidnih.

Navzdol je vidna Bovška dolina z Bovcem in reko Sočo nad, katerim se dviga hrib Polovnik.

Ostanki opazovalnice..

In rov, ki vodi do nje..

Pogled na Bovec...

......

Pogled navzgor pa seže vse do vrha Rombona do katerega je še slabih 900  višinskih metrov ..

Zaužijemo nekaj hrane in krenemo naprej..

Še v senci gozda ...

In že nad gozdno mejo.

                                       Po mulatjeri..

 Pridemo tudi do prvega snežišča, ki je prava osvežitev za telo.

Na nekaterih odsekih je pot speljana, kar strmo....

Proti številnim utrdbam, ki še danes čvrsto stojijo..

Ob poti nas pozdravi alpski kosmatinec..

Iz zraka pa opazuje orel...

Nadaljujemo po snežišču...

Na skali v majhnih razpokah opazim lepe cvetoče Avriklje.

Prečimo naslednje snežišče.

Pogled navzdol proti Bovcu

Snega je še veliko vendar se počasi topi..

Na sedlu..

Pogled na Kaninsko pogorje, kjer pa je snega še ogromno..

Tudi pot proti Čukli je neprehodna..

Po krajšem postanku se odpravimo proti vrhu, kjer je še nekaj snežišč, katere prečimo ali pa obidemo brez problema.

In po 5,30 h hoje končno vrh, ki je še na debelo pokrit s snegom..

Vrh Rombona

V trenutku je poplačan ves trud. Fantastični razgledi na vse strani..

Krnsko pogorje..

Dolina Trente..

                                          Proti Krnu..

                                      Mangart s svojo dolino..

Polovnik in Matajur v ozadju..

Počasi so prihajali tudi ostali udeleženci..

In še skupinska z vrha..

Po pol urnem počitku je bil čas za vrnitev proti dolini..

Ker je pot s sedla proti Čukli še neprehodna se vračamo del poti proti Klužam..

Nakar zavijemo desno po brezpotju povzpnemo do spomenika na Čukli.

Od obeležja pa po markirani poti proti Bovcu. Steza vodi mimo številnih kavern....

 ..... 

in rovov...

...ter drugih ostankov vojne.

Z vsakim korakom je bil Bovec vse bližji.

Mimo samotnih kmetij..

Pridemo v dolino, kjer  popijemo še zasluženo pivo. 

Izraz na obrazu pove vse.

Za nami je bil čudovit dan poln novih doživetij.

Lepa tura, ki pa zahteva dobro fizično pripravljenost in zadostno količino vode.

 Utrujeni ampak zadovoljni se usedemo na bus in se v poznih večernih urah odpeljemo proti Šentjurju, kamor prispemo ob pol dveh zjutraj.