Dolina Glinščice

Preko mejnega prehoda Socerb se zapeljeva v Boljunec kraj, ki leži v zaledju Trsta, parkirava pri kulturnem domu France Prešeren.

V središču trga najdeva tablo, ki kaže smer nadaljevanja.

Po ozki ulici greva proti "Gornjemu Koncu", kjer stoji planinski dom

Mario Premuda.

Takoj za domom so prve markacije, ki privedejo do začetka poti.

Tabla z nekaj informacijami.

Tu so ostanki Rimskega vodovoda..

Široka pot ob kateri raste nekaj grmičevja in manjših dreves se začne rahlo vzpenjati. Markacije kažejo potek poti.

Po 45 minutah počasne hoje se desno odcepi pot, ki vodi do 

cerkve Sv. Marije na Pečeh. Prve omembe naj bi segale nazaj v leto 1367, njena notranjost je bolj skromna, oltarna miza in nekaj lesenih klopi je vidno skozi okno. 

Ob cerkvi je razgledna točka s katere se globoko spodaj lepo vidi struga reke Glinščice  in slap Supet v nadaljevanju poti..

Spustiva se nazaj do križišča in nadaljujeva proti slapu Supet.

Na nekaterih delih tudi preko stopnic.

Utrinek s poti.....

Slap Supet....

 Pada v globino približno 40 metrov in je edini na kratkem toku Glinščice.

        

Po krajšem počitku se odpraviva naprej, obnovljen del poti...

..hoja po rahlo se vzpenjajočih stopnicah.                                           

                                                         Vasica Botač.               

Pred vasjo prečiva reko ob, kateri je nekaj panojev z zgodovino in dejanskim stanjem.  Vidnih je tudi še precej ostankov objektov, kar priča o tem, da je nekoč tu bilo več hiš, kot danes.

Utrinek vasice Botač..

Za vasjo nadaljujeva strmo navzgor med redkimi drevesi po ozki serpentinasti poti.

Po 15 min stopiva na traso nekdanje proge, ki je povezovala  Kozino in Trst.

Predor in kamen z vklesano razdaljo v km.

                                                                             

Z roba se odpre lep pogled na del prehojene poti .

Nadaljujeva po nekdanji trasi, ki je sedaj spremenjena v kolesarsko-pohodniško pot. Je zelo obiskana z pohodniki in kolesarji.

Nad samo potjo je mnogo plezalnih poti in ferat, ki so namenjene izkušenim gornikom, kakor tudi začetnikom. Nekaj plezalcev sva visoko v stenah tudi videla,

Pogled na Tržaški zaliv....

Edina stavba na tem delu poti, ki je nekoč verjetno bila železniška postaja.

Kmalu za drugim predorom se levo odcepi pot proti izhodišču.

                   Spredaj nasad oljk  zadaj približno na sredini poteka pot.                                              

Nadaljujeva do razgledišča Zabrežec.

                                                                                                        

Globoko spodaj "Zgornji Konec", kjer sva začela pohod.

Počasi sestopava proti izhodišču...tu in tam naju pozdravi kak spomladanski šopek.

                         

Slabe 4 ure počasne hoje z vsemi postanki sva potrebovala pa je bil krog sklenjen.

Po krajšem počitku se vrneva po cesti do Boljunca.

 Na koncu nekdanjega vodovoda je korito, ki je verjetno bilo namenjeno pranju perila.

Z lepimi spomini zapustiva kraj prijaznih domačinov s katerimi sva spregovorila par besed pred vsem na začetku in koncu poti.