sobota, 8. avgust 2015

OD STOLA DO DOVŠKE BABE



Nekaj časa mi je po glavi rojila ideja, da bi prehodil pot od Stola do Dovške babe.
V petek 07.08. se z vlakom odpeljem do Žirovnice in se podam pot. Pod mostom v smeri markacije ob Završnici.



Sprva po asfaltu nato po makadamu do odcepa markirane poti proti Valvasorjevemu domu.



Pogled na Stol s pašnika.


Vzpenjam se po stari cesti, na skali hudomušni napis.
Ja malo .


Pri počivališču ob klopci tudi termometer.
Ozračje je dobro ogreto.


Po krajšem počitku nadaljujem prečim cesto, ki vodi proti Potoški planini.


Po eni uri in desetih minutah sem pri Valvasorjevi koči.


Naredim postanek, pojem nekaj vitaminov in popijem kavo.


V gozdu pri smerokazu.



Žirovniška planina.


Križišče poti, krenem po Žirovniški..


Široka pot se strmo vzpenja in hitro pridobivam višino.


Cvetje ob poti.


Ob skladovnici drv ni bilo nobenega polena, ki bi ga ponesel do koče.


Malo višje sem srečal skupino planincev, ki so sestopali.
In po nekaj korakih sem na Prižnici.
Čas je za preoblačenje in osvežitev.


Nadaljujem po vijugasti stezi med ruševjem. Tišino občasno zmoti prelet jadrilic, ki letijo visoko nad mano.



In tako počasi korak po korak vse bližje vrhu.
Levo Veliki Stol in desno Mali za, katerim se skriva koča.



....



Po 4 urah hoje iz doline jo zagledam.
PREŠERNOVA KOČA



Vstopim v večkrat obiskano postojanko. Oskrbnica vpraša , če lahko s čem postreže? Najprej nekaj kratkega in čaj nato pa si privoščim joto.



Odnesem nahrbtnik na skupna ležišča, oblečem vetrovko in grem na vrh mimo novega smerokaza.



Desno ob poti se pase čreda ovac.



Razgled je bil bolj klavern zaradi številnih meglic, 



Malo več se je videlo na Avstrijsko stran.



....



Še zadnji sončni žarki so božali pobočje Malega Stola, ko sem se vračal proti koči.



Nisem še prišel do koče že je vrh objela gosta megla.



V koči kupim plastenko vode poravnam račune in se odpravim spat.
Vreme se je ponoči izboljšalo, Jutro me je pričakalo v drugačni preobleki. Pogled skozi okno.



Pospravim ležišče in grem pred kočo v osvežujoče in vetrovno jutro, se vidi na veternici.



Stopim, do radioamaterske hišiče in čakam. Končno se le prikaže..



...



...



....




Okoli 6h. zjutraj spakiram nahrbtnik in se počasi podam naprej. Oskrbnik mi zaželi srečno pot in lep dan, jaz pa njemu dosti obiska.
Nadaljevanje poti.



Pogled v dolino.



Pod Potoškim Stolom pogled nazaj..



Gamsji mladič ...



Eno uro hoje porabim do Vajneža. Na vrhu je velik križ in mejni kamen vpisna skrinjica in žig. Lepo poraščen s travo, žal pa tudi na debelo posejan z ovčjimi iztrebki.



Zadaj Triglav..



Po pobočju mimo črede ovac se...



.....spustim nazaj na pot, ki skoraj vodoravno vodi pod Belščico.



Žalostno obeležje ob poti.



JESENICE- železarsko mesto.



Pod Kamnitnikom se skozi ruševje spustim proti kotlu Rida, katerega prečim po širnem melišču.



....



Po dveh urah gibanja sem na sedlu Seča imenovanem tudi Medvedjak. Do sem vodi tudi pot iz Javorniškega Rovta.



Na sedlu je razpadajoča stražarnica in planina z majhno kočico.


.....



S pastirjem izmenjava par besed, z veseljem bi mi ponudil kavo a žal še ni bila kuhana. Po nekaj minutah se poslovim in se podam naprej po široki poti....



...ki vodi pod grebenom Struške proti Belski planini ,ki je vidna desno, levo Golica.



Pastirska koča na Belski planini.



Za hip se ustavim naredim nekaj požirkov vode in stopam dalje skozi gozd , dokler ne pridem do ograje nad sedlom Kočna.
Nič, kaj jasen pogled na Avstrijsko stran.



.....



S sedla grem navzgor pod vrhom Ptičjega vrha, skozi bukov gozd sestopim do obeležja na sedlu Suha.




Po cesti pa naprej proti koči na Golici, hodim še 20 minut.




....



Pri koči ni veliko obiskovalce, le kakih 15 bi jih naštel. Pa še od tega je bilo nekaj delavcev, ki so popravljali ograjo in del poti proti vrhu.
Privoščim si topel obrok -ričet-, ki prija po slabih 5h urah hoje. Kupim še vodo in energijski napitek in odidem dalje v smeri...



Prečenje proti Jekljevemu sedlu...



Od sedla naprej proti Rožči pa je pot zelo grda, blatna delno hudourniški žleb. Pozna se, da  tod hodi in se pase živina. Šele ob prihodu na greben nad Jeseniško planino se stvari izboljšajo.
Lepo urejen smerokaz.



Sedlo Rožca in greben proti Hruškemu vrhu. Pot se vije skoz ob  meji z gosto postavljenimi mejnimi kamni.



Hruški vrh z znamenjem in razgledom na prehojeno pot. Desno Stol in levo Golica.



Nadaljevanje proti Dovški Babi pod žgočim soncem brez kakršne sence.



 Dovška Baba -7 ur in pol z vsemi postanki se hodil, do njenega lepo razglednega vrha.



Mejni prehod Karavanke na Avstrijski strani..



Mojstrana..



Sedlo Mlinca in Kepa v ozadju.



Čez prostran pašnik sestopam proti pastirski koči ob, kateri poležava živina.




Stopim do možakarja, ki udobno sedi v senci pred kočo in opazuje živino. Zanima me, kako do doline. Odsvetuje mi hojo po cesti, lepo razloži, kje poteka markirana pot in na, kaj moram biti pozoren. Zahvalim se za nasvete in odidem.
 Pri suhem deblu desno in strmo navzdol.



Prestopim pašno ograjo..



V gozdu na mehki podlagi, pravi balzam za noge ..



Samo navzdol...



Podrti hlev na planini Goreljše.



Strmina ne popušča, pot lepo speljana skozi bukov gozd..



Na ravnini pri hidroelektrarni Mlinca.



Po makadamu do vasi Dovje in naprej do...



....Aljaževega spomenika.



Noge me potem, kar same ponesejo do Aljaževega hrama, kamor pridem okoli pol četrte ure. Sledi zaslužena pijača...



...In odhod na bus do Jesenic, tam pa na vlak ter vožnja domov.



Na koncu bi se rad iskreno zahvalil vsem oskrbnikom planinskih postojank in pastirskih stanov na poti, za storitve in dobre nasvete.

Še nekaj utrinkov iz leta 2014, ko smo se družinsko povzpeli na Stol .
http://hribovskapotepanja.blogspot.com/2014/06/stol.html