Lepo nedeljo je bilo treba izkoristiti za odhod v naravo.
Odločim se za vzpon na Boč.
Od doma grem skozi naselje Zg. Negonje mimo kamnoloma po gozdni cesti, ki jo malo pred zadnjo hišo zapustim in krenem levo v hrib.
....
Že dolgo je tega , ko se je tukaj spuščal legendarni Tarzan.
Skozi bršljanovo liste me nežno pobožajo prvi sončni žarki.
Pozdrav cvetočega drena....
....šopka zvončkov.
Čez nekaj čas, kar cela plantaža znanilcev pomladi.
Po 30 minutnem vzponu nadaljujem po cesti v zaselku Čača vas.
Pridem do zaplate snega in sprobam trdoto. Človeško težo drži.
Ja saj mora je namreč zadnji zimski dan.
Pa zopet po gozdu.
Pri novozgrajeni hiši se poženem po lovski poti in pred Krmiščem zavijem levo na greben.
...
Lovska pot po grebenu..
Tja gor bo treba.
....
Redke cvetlice na tem delu poti.
Verjetno ima svojo zgodbo.
Na vršnjem delu grebena.
Gobe v polni rasti...
...ena malo bližje.
Po dobrih dveh urah hoje sem pri njem.
Na vrhu vetrovno.
....
Pogled proti planinskem domu..
..v daljave pa bolj megleno Donačka gora.
Sestopim s stolpa in nadaljujem pod Tv oddajnikom.
Prihajajoča pomlad in slovo zime vse na enem mestu.
K domu tokrat mimo Balunjače.
Najprej ....
In še
Sestopam ob jeklenici..
Do ferate.
Novo nadelana pot.
Nadaljevanje učne poti proti domu.
Pri spomeniku.
Najprej grem do rastišča Velikonočnice...
Kjer me dame lepo pozdravijo.
Ob vrnitvi pa na rastišču v bližini doma vidno na sliki...
V objektiv ujamem še te čudovite šopke
Stopim v dom na zasluženo pijačo in se počasi odpravim domov.
Vresje ob poti..
Mimo cerkve sv. Marjete.
In ob poti v dolino cvetoči lapuh...
...narcise...
brez njih ni pomladi.
To pa se imenuje lesena ljubezen.
Hiška v bližini kamnoloma.
Po petih urah lepega dopoldneva, naužit lepot narave pridem domov glih na kosilo.
