Dobra vremenska napoved za soboto je botrovala temu, da dokončam HPP od Podlehnika do gradu Borl.
Z avtobusom se odpeljem do žal propadajočega motela, previdno prečim hitro cesto in že sem v Podlehniku.
V središču kraja poiščem markacijo,ki me usmeri mimo šole v smeri Dravinjskega vrha.
Vse na enem mestu markacija, sonce in jaz.
Po krajšem vzponu skozi gozd pridem na makadamsko cesto od, koder je lep pogled na Podlehniško dolino v ozadju pa se dvigata Boč in Donačka gora.
Nadaljujem po cesti med vinogradniškimi terasami, ki se lepo odevajo v jesenske barve.
Na tem delu poti je, kar močno pihal veter, ki je poganjal peresa klopotcev. Odmevala je znana pesem klip klap klop.
Žal pa tudi makadama hitro zmanjka.
Na levo oči zazrejo pogled na Dravsko dolino po, kateri se vije mogočna reka.
Malo naprej se korak ustavi ob velikem klopotcu za njim se lepo razprostira greben Pohorja.
Po dobri uri in 20 minutah hoje pridem do domačije Koletnik, kjer je KT5 na, katerega nas opozori napis na češnji.
Odtisnem žig naredim nekaj požirkov vode in nadaljujem med mogočnimi vinogradi.
....
Tu in tam se najde še, kakšen grozdek.
Vinogradniki so dobro zaščitili svoje območje.
Kamor koli se ozreš so vinogradi.
Rastejo pa po teh krajih tudi fige, ki so prav lepo polne in v fazi zorenja.
....
V naselju poklepetam z domačinom in nadaljujem. Prečim cestoVidem-Leskovec.
Po 30 minutah me noge prinesejo v Dravce, kjer me pozdravi, kar nekaj velikih klopotcev.
.....
Stopam v smeri....
Ob poti nad vinogradom ob, kar močnem vetru posnamem še znano glasbo.
Stopam med hišami in gorcami malo gor in dol in po dobrih treh urah pridem do KT4. V senci " BRAJD " se preoblečem in okrepčam odtisnem žig.
Vrnem se do križišča s smernimi tablami in zavijem proti Cirkulanam.
....
V gostišču Krona, kjer je kontrolna točka se ob malici in kavici malo odpočijem. Stopim do spomenika padlim v NOB.
Malce po dvanajsti uri ob zvonjenju zvona cerkve sv. Barbare zapustim Cirkulane.
Po slabem kilometru prečim cesto in grem proti Gorenjskem vrhu.
Pot za nekaj časa preide z asfalta na travnik in potem v gozd.
...
Po kolovozu pridem do lične in dobro očuvane kmečke hiše.
Zopet na trdi podlagi med hišami in vinogradi.
....
Pri skednju na desni strani,ki je mimo grede zgrajen iz brun me lepo pozdravijo dve veliki figi.
Po pol ure hoda pri markaciji zavijem levo v gozd in se po serpentinah spustim v dolino.
....
Sledim markacijam najprej na levo in potem desno v hrib.
Občasno je trebna malo počivati...
Ker strmina ne popušča.
Na vrhu hriba stoji kmečki turizem Švabovo od, koder so lepi razgledi na vse strani.
Po cesti se spustim do hiš na desni, kjer je KT 2.
V skrinjici poleg žigov hranijo tudi precej staro in dobro ohranjeno ampak še vedno delujočo blazinico.
Tu sem srečal tudi edine pohodnike na poti. Šli so proti Cirkulanam.
Sam pa krenem naprej mimo Kapelice sv. Urbana zavetnika vinogradnikov.
Pogled nazaj.
Zaobidem porasli najvišji vrh vzhodni Haloz in po grebenu Velikega vrha nadaljujem mimo lične gorce.
Hodim po makadamu med vinogradi
Se ustavi še pri cerkvi sv. Ane.
Pot se po hribu spusti ob križevem potu navzdol na cesto, katera me po nekaj minutah pripelje do točke, kjer se lepo pokaže moj cilj.
Grad Borl.
Kamor pridem po osmih urah z vsemi postanki.
.....
.....
Še tabla na koncu poti.
Ogled gradu žal ni mogoč, zato sestopim do gostišča ob Dravi, kjer počakam na prevoz proti domu.
Res je tako kot piše v vodniku," Kdor hoče uživati v Halozah se mora iz dolin po bregovih povzpeti na vrhe in uživati v grebenih in slemenih, ki vodijo v razne smeri".
Preživel sem lep dan med Haloškimi griči in prijaznimi domačini, ki se radi pogovorijo in ti ponudijo kozarček rujnega.
