Slovenski kulturni praznik in dela prost dan. Torej priložnost za izlet.
Odzvali smo se povabilu "PD Sloga Rogatec" in se odpravili na Donačko goro.
Zapeljemo se do naselja Žahenberc in parkiramo pri gasilskem domu.
Francetu Prešernu v poklon pot na goro začnemo, kar pri njenem vznožju.
Nadaljujemo, kar po cesti v megleno jutro..
Z vzhoda je sonce skušalo pokukati skozi meglo...
Z vsakim korakom je megla postajala vse redkejša in že smo lahko pomežikali sončku..
Resda martinčkanje ni trajalo dolgo, kajti nebo je začela prekrivati oblačnost.
Kljub temu se je videlo, kar daleč po Zasavju in Gorjancih ..
In preko Zagorskih gričev vse do Sljemena...
Po 40 minutah hoje večinoma po asfatu pridemo do doma pri katerem se ne zadržujemo preveč dolgo. Popijemo malo čaja iz termoske in se odpravimo naprej. Pot skozi gozd je dobro shojena kljub novo zapadlemu snegu iz pred nekaj dni.
Med vzponom srečujemo pohodnike, ki se vračali z vrha in občudujemo drevesa pragozda obdana s snegom.
Proti vrhu hodimo, kar se da previdno. Na nekaterih odsekih je možnost zdrsa predvsem zaradi ledu in korenin ki se skrivajo pod novim snegom.
Na vrhu je bilo že nekaj planincev in prijazna člana organizacijskega odbora, ki sta vsakega lepo pozdravila in vpisala v knjigo gostov ob enem pa podelila tudi žig v knjižico pohoda.
Razgled je bil kljub oblačnemu vremenu, kar lep. Videlo se je celotno Pohorje, Uršlja gora, Kamniško Savinjske alpe, Menina planina, Posavsko hribovje v ospredju pa je kraljeval Boč.
Počakali smo še na kulturni program se malo fotografirali....
In se počasi odpravili nazaj proti Rudijevemu domu. Zaradi osebne varnosti smo si nadeli tudi male derezice, ki so pri sestopu prišle še kako prav..
Pred domom je vsak dobil čaj in žemljico, prijazno osebje pa nas je povabilo tudi v toplo zavetje lepo urejenega doma.
Po krajšem postanku in okrepčilu nas je čakala še vrnitev na izhodišče.
Preživeli smo čudovite 4 urice v objemu beline Donačke gore...
Francetu Prešernu v poklon pot na goro začnemo, kar pri njenem vznožju.
Nadaljujemo, kar po cesti v megleno jutro..
Z vzhoda je sonce skušalo pokukati skozi meglo...
Z vsakim korakom je megla postajala vse redkejša in že smo lahko pomežikali sončku..
Resda martinčkanje ni trajalo dolgo, kajti nebo je začela prekrivati oblačnost.
Kljub temu se je videlo, kar daleč po Zasavju in Gorjancih ..
In preko Zagorskih gričev vse do Sljemena...
Po 40 minutah hoje večinoma po asfatu pridemo do doma pri katerem se ne zadržujemo preveč dolgo. Popijemo malo čaja iz termoske in se odpravimo naprej. Pot skozi gozd je dobro shojena kljub novo zapadlemu snegu iz pred nekaj dni.
Med vzponom srečujemo pohodnike, ki se vračali z vrha in občudujemo drevesa pragozda obdana s snegom.
Proti vrhu hodimo, kar se da previdno. Na nekaterih odsekih je možnost zdrsa predvsem zaradi ledu in korenin ki se skrivajo pod novim snegom.
Na vrhu je bilo že nekaj planincev in prijazna člana organizacijskega odbora, ki sta vsakega lepo pozdravila in vpisala v knjigo gostov ob enem pa podelila tudi žig v knjižico pohoda.
Razgled je bil kljub oblačnemu vremenu, kar lep. Videlo se je celotno Pohorje, Uršlja gora, Kamniško Savinjske alpe, Menina planina, Posavsko hribovje v ospredju pa je kraljeval Boč.
Počakali smo še na kulturni program se malo fotografirali....
In se počasi odpravili nazaj proti Rudijevemu domu. Zaradi osebne varnosti smo si nadeli tudi male derezice, ki so pri sestopu prišle še kako prav..
Pred domom je vsak dobil čaj in žemljico, prijazno osebje pa nas je povabilo tudi v toplo zavetje lepo urejenega doma.
Po krajšem postanku in okrepčilu nas je čakala še vrnitev na izhodišče.
Preživeli smo čudovite 4 urice v objemu beline Donačke gore...
Ni komentarjev:
Objavite komentar