STOL

Že večkrat ob obisku Gorenjske nam je pogled ušel v višave proti najvišjemu vrhu Karavank "STOLU".

Tja gor se odpravimo že dan prej in prespimo pri prijateljih na Dovjem. Zjutraj pa krenemo od Valvasorjevega doma malo pred 7h zjutraj.

Jutro je hladno ampak obetal se je lep dan. Dobro razpoloženi krenemo na pot.

Jutranji pogled s poti na Bled in okolico.

Nad Žirovniško planino sledimo kažipotu, 

Po eni uri hoje pridemo do skladovnice drv in kolebamo vzeti eno ali ne. Seveda je zmagal otroški glas in ni bilo druge, eno zvezat na nahrbtnik.

Z malce več teže na hrbtu gremo dalje z občasnimi počitki.

Tako počasi korak po korak pridemo do prižnice , kjer naredimo malo daljši počitek za krepčanje telesa.

......

Z vsakim korakom se hitro pridobiva višina je pa potrebno paziti na skalah je precej gladko zaradi jutranje rose.

Pa spet počivanje v senci borovcev...

Pogled v dolino, Valvazorjev dom je že globoko pod nami.

Dobro razpoloženi se premikamo v višave in počasi tudi nad gozdno mejo.

.....

.....

Ob 10 h. smo nekje tričetrt poti navzgor.

....

Žiga po vsakem postanku pohiti malo naprej in potem nas čaka, v ozadju vrh..

Kmalu pridemo do prvega snežišča, ki ga previdno prečimo.

Stopamo po vijugasti poti med kamni in travo.

Pozdravljajo nas rožice in svišči..

....

 Pri obeležju Žiga začuti lakoto, trudimo se mu dopovedati, da bomo v kmalu v koči.

V naslednjih nekaj korakih zagledamo streho koče in veternico.

Odložimo prinešeno poleno in Anja pove: Tega je pa ata prineso.

Stopimo v dom do, katerega smo od Valvazorja potrebovali 3 ure in pol z vsemi postanki. Žiga si privošči njegovo priljubljeno jed.

Med obedom se odloči, da na sam vrh ne bo šel, zato se tja odpraviva z Anjo.

 Vrh je bil občasno v megli kljub temu pa so pohodniki prihajali in odhajali. Še pogled k sosedom, 

Markacija, ki je označevala mednarodni mejni prehod.

Pogled s sedla proti Jesenicam.

Tja bom pa šel naslednjič.

Naredimo še sliko za spomin.. 

...

In počasi odrajžamo v dolino..

Ob odhodu zaigra še orkester modrijanov.

Pogled proti Begunjščici z Roblekom, levo zadaj greben Košute.

Navzdol gre hitro, še zadnji pogled proti koči.

V bližini Finžgarjeve skale, kratka pavza.
Utrujen??????

......

V naslednjih 40 minutah  pridemo do prvih dreves ki nudijo senco.

Spustimo se do lepo urejenega bivaka oziroma " Betonske bajte ", kot piše na njej.

Sledi še strm spust proti Zabreški planini.

Pri smerokazu  Žiga reče: Ati proti Valvazorju sigurno, ker je tabla obrnjena dol.

Tu se pot zopet malo položi, preko melišča.

In po slabih treh urah en za drugim spet pri Valvazorju.

....

V domu se oddahnemo ob zasluženi pijači in zadovoljni odidemo proti domu.