V soboto se krajši bolniški odpravim malo po Zasavju. Za izhodiščno točko izberem žp. Zidani most, kamor prispem z vlakom malce pred 6h uro zjutraj.
Najprej se podam čez most na levi breg reke Savinje in v križišču zavijem v smeri Gašperjeve koče pod Velikim Kozjem.
Jutro je bilo sveže ob enem pa je ob reki še rahlo pihal veter.Dober del poti poteke po asfaltu zato stopam ob levem delu cestišča, kjer se najde nekaj mehkejše podlage.
Po slabe pol ure hoda cesta zavije desno pod vznožje Velikega Kozja ob robu travnika na katerem je smučišče s kočo na, kateri so smuči še iz tistih časov.
Makadamska cesta pa se strmo vzpenja, kar naravnost proti Gašperjevi koči.
Še zadnji del ceste proti koči, v ozadju Veliko Kozje.
Naklon je večji, kot zgleda na sliki.
Po 40 minutah hoje sem pri samevajoči koči.
Od mojega zadnjega obiska je minilo, kar precej let, bil je eden od zimskih pohodov. Zdi se mi, da je takrat za kočo bilo več dreves.
Po krajšem počitku se odpravim nazaj proti izhodišču. Z vsakim korakom hitro zgubljam višino in kmalu se mi na nasprotni strani Savinje pokaže Kopitnik. Lepo je bil obsijan z jutranjim soncem.
Nadaljujem v smeri železniške postaje.
Počakam na vlak za Ljubljano s katerim se odpeljem do Hrastnika, kjer izstopim.
....
Na desni strani postaje stopim na pot, ki vodi proti planinskemu domu v Gorah.
Začetni del poti se strmo vpne, vendar strmina po 15 minutah popusti. Z desne strani se pokaže Kum. Ob pogledih nanj pa po cesti pridem v zaselek Krnice.
V vasi pokramljam z gospo , ki je ravno hranila živino. Po krajšem čveku se odpravim naprej.
Nekaj časa še po kolovozu čez travnik in gozd potem po na jasi levo v hrib. Naravnost pa poteka Sovretova pot.
Pot v desno preči strma pobočja nad zaselkom Šavna peč vasice, kjer se je rodil Anton Sovre, največji slovenski klasični filolog in prevajalec.
Pogled na Šavno peč, spodaj pa dolina reke Save.
Korak znova usmerim strmo v hrib pod krošnjami dreves po poti, ki je na debelo pusuta z listjem.
Kmalu stopim na makadamsko cesto in po nekaj minutah sem pri cerkvi sv.Jurija, ki stoji na vzpetini tik nad planinskim domom.
Stopim v kočo, kjer osebje že pripravlja mize za obiskovalce. Pojem malico popijem čaj in naključne domačine povprašam za nadaljevanje poti proti Zidanem mostu.
Velja pohvaliti urejenost doma in okolice, kakor tudi osebje, ki z odlično hrano in postrežbo skrbi za obiskovalce doma.
Nadaljujem v smeri Kopitnika sprva po asfaltu kasneje tudi po bližnicah.
Pri smerni tabli zavijem desno na pot ob , kateri je polno čemaža in teloha.
...
Stopam mimo lovske preže po hribu navzdol po široki poti.
Korak se ustavi pri lepo ohranjenem kozolcu.
Le nekaj korakov naprej se svet odpre v široko krnico, kjer leži vasica Širje.
Na koncu krenem levo na Aškerčevi poti po kateri hitro pridem v dolino. Le še nekaj korakov in zopet sem na železniški postaji.
....
V miru popije kavico in počakam na vlak, ki me odpelje proti domu.
Lepo dopoldan sem preživel v objemu narave.
Ni komentarjev:
Objavite komentar