RADUHA

 Redki so dnevi, ko se proste ure, en dan dopusta in lepo vreme zlijejo v eno točko.

Četrtek je bil tak dan, lahko bi ga poimenoval dan za bogove in naju dva.

Zgodaj zjutraj se odpeljeva najini turi naproti, cilj RADUHA.

Avto pustiva na parkirišču pod SNEŽNO JAMO. Le nekaj metrov višje imava lep pogled na Savinjsko dolino, še z meglicami po nižini,

Po gozdni cesti greva proti omenjeni jami ,le do križišča, kjer naju markacija usmeri desno,

 

            Cesta vodi proti planini ARTA, na, kateri stoji pastirski stan, Živine in pastirjev ni več. Pred kočo naju kažipot usmeri levo preko pašne površine navzgor proti gozdu.

Gozd s vsakim korakom postaja redkejši, smreke občasno zamenjajo macesni, lepo vidna steza med podrtim suhim drevesom.

Dobre pol ure zložne hoje porabiva do prehoda pašne ograje

     

Nekaj korakov naprej pa se na levo odpre lep pogled na Robanov kot in gore nad njim, ki lepo žarijo v jutranjem soncu. 

        Pot se v nadaljevanju strmeje vzpenja med kamni in ruševjem ob kateri so ostanki novozapadlega snega.

 

Tudi naju boža jesensko sonce, pogled nazaj

 

Sneg ob poti z odtisom gamsa in mravljišče s snežno čepico. Mravlje so bile skrite nekje v notranjosti.

 

Med vzponom čez travnati del poti naju presenetita dva gamsa, ki z veliko hitrostjo švigneta mimo naju, Kljub vsej hitrosti ju nisem uspel ujeti v objektiv.

Na vrhu strmine pot svojo smer obrne v desno med ruševje in se izogne grebenu.

Pogled v dolino......

Zadnji metri pred vrhom, sneg zanimivo drži človeško težo pa čeprav je temperatura 7 C.

 

Vrh doseževa v dobri uri in pol. 

      

  

Tam pa pravi balzam za oči in dušo. Čudoviti razgledi.

Kamniško-Savinjske Alpe.  

S svojim prvakom Grintavcem.

V daljavi Julijske Alpe.

Z najvišjim v Sloveniji...Triglavom.

Greben Košute z Dobračem (Avstrija) v ozadju..

Hochobir-Ojstrc in Olševa.

Pa v dolini najvišje ležeča kmetija v Sloveniji , >> Bukovnik<< 

  Solčava.

In globoko spodaj planinska koča na Grohatu.

Na vrhu sva v sončnem, dokaj toplem vremenu uživala 40 minut, družbo so nama delale  planinske kavke ali fehtarji, kot jih nekateri imenujejo.

Vrh zapustiva s lepimi spomini in se napotiva proti koči na Loki..

Med sestopom levo Peca, desno Mala Raduha.

Hodiva po kamnitem svetu pod Malo Raduho.

     

    

V dolini se je megla tudi že dvignila.

Ob poti....

  

Na taki višini bolj pozno dozorijo, so pa sladke, mmmmm

 Tako počasi korak po korak , zagledava kočo na Loki.

Pred kočo sedeva pojeva malico in poklepetava z oskrbnico, ki pove, da je postojanka uradno zaprla vrata poletne sezone, ki je bila, kot pravi zelo uspešna. V prihajajočem času bo odprta le ob lepih vikendih. Ob prijetnem klepetu hitro mine pol ure.

Pot nadaljujeva skozi gozd proti planini Arta, kjer skleneva krog.

 

Sledi še nekaj minut hoje, do izhodišča, kamor prideva po dobrih 5 urah uživanja na pobočju Raduhe.

 

Hvala !!!