TOSC

 

 Poletje počasi jemlje slovo in lepa napoved je, kar klicala po hribih. Odločim se, da greva na lep razglednik v Julijskih Alpah  "TOSC". 

 Zgodaj zjutraj se odpeljeva proti Pokljuki, kamor se pripeljeva malo pred sedmo uro.

Pripraviva vse potrebno in kreneva po gozdni cesti v smeri TRIGLAVA.

           

Jutro v Pokljuških gozdovih je bilo sveže, a kmalu naju pobožajo sončni žarki.

Začetno ravnino zamenja strmina, ki se po 20 minutah prelevi v lahkotno prečenje pod Viševnikom. Z manjše poseke se odpre lep pogled na verigo spodnjih Bohinjskih gora.

                                                                         

In planino Konjšica....

S časom se pot začne vzpenjati v pomoč so odlično urejene stopnice preko, katerih nadaljujeva pod strmimi stenami.

 

Po dobri uri prideva do Jezerc, tu se pot položi in obrača  na levo. Nove smerne table so nameščene na drog, ki služi kot višinomer snega. Naravnost pogled na veliki Draški vrh. 

                                                                                   

Vzpon na Studorski preval po lepo urejeni poti, ki poteka ob hudourniški grapi.

Pred nama dosti pohodnikov.

Na prelazu si vzameva nekaj minut počitka.

Sledi lahkotno prečenje pod malim Toscem. Lepo vidno nadaljevanje poti....

                           

                                                            Ob poti je dosti malin in brusnic, katerih slikanje ni mogoče, grejo hitro v predelavo. Pol ure zmerne hoje hitro mine in že sva na razpotju, kjer se desno navzgor odcepi nemarkirana pot na Tosc.

Pogled navzgor....

Sprva nama ni bilo jasno kam, vendar je pot dobro sledljiva. Višina se na strmini hitro pridobiva, razgledi pa fantastični...

Pozdrav planik in Bodeče Neže za, katero nekateri pravijo, da je napovedovalec vremena v hribih. Ob grdem vremenu se cvetovi zaprejo.

                                                                                   

Slabo uro hoje potrebujeva in že sva na vršnem delu planote od koder se vidi vrh Tosca na desni poraščen s travo. Zadaj pa Triglav in njegovo kraljestvo.

Že na vrhu..

Razgledi z vrha...

Eno uro sva uživala na vrhu vmes tudi spregovorila z naključnimi planinci.

Sestopala sva v smeri pristopa.

Vmes občudovala igre meglic na nebu.

Tja dol bo treba, kjer se lepo vidi pot.

Globoko spodaj dolina Voje.

Dol gre hitreje.....strmina ostaja za nama.

Med 40 minutnim sestopom se dogovoriva, da bova šla pogledat še do Vodnikovega doma.

Klopca ob prihodu nazaj na markirano pot .

Mesto aktivnega podora zapustiva hitro in kmalu sva na križišču poti...

Korak po korak in zagledava "VODNIKOV DOM" ponosno stoji pod svojo hišno goro po imenu "VERNAR"

                      

Moram priznati pred kočo pa najboljši hladilnik😀😀😀

Pojema res dobro brezmesno joto spijeva vsak svojo pijačo in pri koritu napolniva dve plastenke vode za povratek poti.

Vmes pogledujeva tja gor kjer sva bila...

              

Ena za slovo midva, Vodnikov dom in Triglav v ozadju.

Vračala sva se v smeri od koder sva prišla.

Vmes se je začelo tudi oblačiti vendar nevarnosti za dež ni bilo.

Proti prevalu Studor......

In pogled nazaj, oblaki sedajo na vrhove....

Na Jezercih so med tem časom postavili korito in vanj napeljali vodo iz hudournika. Namenjeno bo pred vsem za napajanje živali v pašni sezoni.

Srenjski Preval preko, katerega vodi pot na Mali Draški vrh in Viševnik.

 

Nazaj grede greva pogledat na planino Konjščica, kjer še tudi nisva bila.

Živino so že odpeljali v dolino posledično mleka in mlečnih izdelkov ni bilo več.

   Po krajšem odmoru zapustiva planino v smeri Rudnega polja po peš poti, tako nama je svetoval pastir. Nekaj malega vzpona je bilo potrebno pa sva bila na stezi po kateri sva se zjutraj vzpenjala.

Po sivi cesti pa nazaj na parkirišče.....

                  

Hvala za ogled in nasvidenje do naslednjič....